V mnogih gospodarskih družbah plačujejo zavarovalnicam desetine in stotine tisoče evrov ter so prepričani, da imajo sklenjena kakovostna zavarovanja. Zato so v primeru nastanka škode toliko bolj neprijetno presenečeni, ko ugotovijo, kaj vse v zavarovanje nimajo vključeno in bodo morali financirati sami. Podobno se dogaja ob nedavnih uničujočih poplavah, ko so bila poleg gospodinjstev močno prizadeta tudi številna podjetja. Za lažje razumevanje, pregled in morebitne izboljšave obstoječih zavarovalnih kritij Združenje zavarovalnih posrednikov v prispevku tokrat obravnava osnovne pojme in najpogostejše pomanjkljivosti pri zavarovanju pred vodnimi nevarnostnimi viri, med katere spadajo tudi poplave.

Trajnost je med pomembnejšimi poslovnimi temami že dalj časa, vendar je znova postala bolj aktualna zaradi nove evropske Direktive o poročanju podjetij glede trajnosti (CSRD), ki je začela veljati v začetku letošnjega leta. Pripomogla naj bi k uspešnejšemu doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora s konkretnejšimi informacijami o tveganjih in priložnostih glede trajnosti v podjetjih ter njihovih vplivih na ljudi in okolje kot načelom dvojne pomembnosti. Pomemben dejavnik trajnosti, ki mu direktiva posveča precej več pozornosti, je tudi obvladovanje tveganj, pri katerem morajo podjetja poročati, s katerimi se soočajo v povezavi s trajnostnimi vprašanji ter na kakšne načine jih obvladujejo. In kot vemo, je eden od ključnih ukrepov pri obvladovanju tveganj prenos finančnih posledic morebitnih škodnih dogodkov na zavarovalnice. V našem prispevku boste izvedeli: - Kakšen bo širši vpliv nove direktive CSRD na gospodarstvo? - Kako zavarovanja vplivajo na trajnostna (ESG) tveganja? - Kako se novim zahtevam najlažje prilagodimo?

V Združenju zavarovalnih posrednikov Slovenije (ZZPS) smo strnili navodila zavarovalnic za podjetja, ki so utrpela škodo zaradi ekstremih padavin, ki so povzročile katastrofalne poplave. Za učinkovito prijavo škodnih dogodkov in uveljavljanje škode pri zavarovalnicah svetujemo naslednji postopek, ki je zelo pomemben, saj je dokazno breme vedno na oškodovancu!

Čeprav je zavarovanje obratovalnih zastojev eno izmed najpomembnejših za zmanjšanje tveganj v vsakem podjetju, ocenjujemo, da ima takšno zavarovanje sklenjeno samo približno tretjina podjetij, ki bi ga potrebovala. Zato za boljšo informiranost in razumevanje omenjenega področja v prispevku razlagamo namen in pomen ter vrste in metode zavarovanj obratovalnih zastojev. Najbolj osnovno je zavarovanje za nesreče, pri katerih pride do večjega fizičnega poškodovanja premoženja, kot je požar, ki uniči ali poškoduje stroje, opremo in zgradbe ter zaloge materiala, polizdelkov in končnih izdelkov. Vendar za celovito zaščito podjetja zavarovanje fizičnega premoženja ne zadostuje, saj pri večjih škodnih dogodkih pogosto nastane tudi občutna finančna škoda. Izraža se v nižjih prihodkih zaradi nezmožnosti obratovanja ali poslovanja, ker so sredstva podjetja poškodovana ali uničena. Čeprav so takšni dogodki dokaj redki, lahko v skrajnem primeru povzročijo propad, zato je zavarovanje obratovalnih zastojev ključno za zagotavljanje finančne varnosti v vsakem podjetju.

Pri opravljanju številnih poslovnih dejavnosti in poklicev lahko pride do napak, ki lahko privedejo do finančnih in drugih oblik škod pri naročnikih ali tretjih osebah. Premoženjski interes in svojo odgovornost lahko izvajalci zaščitijo s sklenitvijo zavarovanja poklicne odgovornosti. Tako se družbe in posamezniki zavarujejo pred izgubami zaradi odškodninskih zahtevkov naročnikov ali tretjih oseb za škodo, ki bi nastala pri opravljanju njihove dejavnosti. Zavarujemo lahko različne oblike odgovornosti, zato v prispevku obravnavamo 18 zakonsko obveznih zavarovanj za opravljanje različnih dejavnosti in poklicev. Takšno zavarovanje podjetjem in posameznikom zagotavlja določeno varnost v primeru, da pride do strokovne napake. Zavarovalnice so jih dolžne braniti pred neupravičenimi ali pretiranimi zahtevki, v primeru, da je ugotovljena njihova odgovornost, pa jih morajo tudi odškodovati s povrnitvijo nastale škode oškodovancem v okviru zavarovalne vsote. Ne glede na sklenjeno zavarovanje morajo navedeni poklici opravljati svojo dejavnost z vso potrebno skrbnostjo, ki jo zahteva njihova stroka. Groba malomarnost ali dejanja v nasprotju s pravili stroke so namreč klasična izključitev iz zavarovalnih pogodb. Kakor tudi nobeno zavarovanje ne bo povrnilo izgubljenih strank in ugleda na trgu.

Zavarovalno posredništvo je dejavnost posredovanja pri sklepanju zavarovalnih pogodb med pravnimi osebami kot strankami in eno ali več zavarovalnic. Pri tem zavarovalne posrednike, ki so člani Združenja zavarovalnih posrednikov Slovenije, poleg Zakona o zavarovalništvu pri njihovem delu zavezuje tudi Kodeks dobrih poslovnih običajev v zavarovalnem posredništvu. Namen Kodeksa je zagotavljanje kakovostnih zavarovalno posredniških storitev, dobri poslovni običaji pri sodelovanju s strankami in pri odnosih med zavarovalnimi posredniki ter pospeševanje razvoja in napredka stroke, kar temelji na nekaterih ključnih načelih. Kršitve Kodeksa ugotavlja Razsodišče pri Združenju zavarovalnih posrednikov Slovenije, ki deluje v skladu s pravilnikom, odloča o odgovornosti članov in izreka ukrepe. Določila Kodeksa veljajo za zavarovalno posredniške družbe ter vključujejo tako zavarovalne posrednike kot zaposlene, kakor tudi njihove pogodbene sodelavce.