Novice


10 najpogostejših kibernetskih tveganj in kaj lahko zavarujemo

Na področju kibernetskih tveganj je v zadnjem letu prišlo do več sprememb, ki vplivajo na gospodarske družbe in zavarovalništvo, med katerimi omenimo samo nekatere pomembnejše. 
 
Gospodarske družbe se vse bolj zavedajo resnosti kibernetskih groženj, zato se je povečalo tudi povpraševanje po zavarovanjih. Še leta 2023 je bilo zaznano zmerno povečanje varnostnih incidentov, medtem ko so podatki za leto 2024 bolj zaskrbljujoči, saj kažejo njihovo eksponentno rast.
 
Zavarovalnice so svoje produkte prilagodile specifičnim kibernetskim tveganjem, kot so izsiljevalski virusi in napadi na poslovno komunikacijo, kar gospodarskim družbam omogoča boljšo zaščito. 
 
Vendar so zaradi povečanega števila odškodninskih zahtevkov povišale tudi premije za kibernetska zavarovanja. Poleg tega so uvedle strožje pogoje za sklenitev zavarovanj, kar od gospodarskih družb zahteva ustrezne pristope za zmanjšanje tveganj in učinkovitejše varnostne ukrepe.
 

Za boljšo predstavo, katera kibernetska tveganja predstavljajo največje grožnje in kako jih lahko zavarujemo, v nadaljevanju predstavljamo deset najpogostejših tveganj in ključna zavarovalna kritja na področju EU.

Kibernetsko tveganje Opis Zavarovanje
Napadi z izsiljevalskimi virusi (Ransomware) Napadalci šifrirajo podatke in zahtevajo odkupnino za dešifriranje. Stroški odkupnine, forenzične analize in obnovitve podatkov.
Napadi s socialnim inženiringom (Phishing, Spear Phishing) Lažna sporočila ali klici z namenom kraje podatkov ali finančnih goljufij. Kritje finančne izgube zaradi prevar in lažnih transakcij.
Kraja poverilnic in zloraba identitete Uporaba ukradenih gesel za dostop do sistemov in podatkov. Stroški zaščite in odprave posledic kraje identitete.
Napadi na dobavno verigo (Supply Chain Attacks) Napadi preko dobaviteljev ali tretjih oseb, ki imajo dostop do podjetja. Stroški poslovne prekinitve in odgovornost gospodarske družbe.
Notranje grožnje (Insider Threats) Namerni ali nenamerni varnostni incidenti s strani zaposlenih. Kritje finančnih izgub zaradi namernih ali nenamernih dejanj zaposlenih.
DDoS napadi (Distributed Denial-of-Service) Napadi z množičnimi zahtevami, ki onemogočijo dostop do spletnih storitev. Stroški poslovne prekinitve, odprave napadov in varnostnih ukrepov.
Napadi na industrijske sisteme (OT in IoT napadi) Napadi na industrijske sisteme (SCADA, IoT naprave), ki vplivajo na delovanje proizvodnje. Zavarovanje kritičnih sistemov in stroški varnostnih posodobitev.
Nezadostna varnost v oblaku (Cloud Security Risks) Napake v konfiguraciji oblaka ali vdor v shranjene podatke. Stroški izgube podatkov, pravni stroški in obnovitev sistema.
Pomanjkanje varnostnih posodobitev (Unpatched Software) Izraba ranljivosti v programski opremi. Stroški poslovnih izgub zaradi varnostnih ranljivosti.
Pravne in regulativne kršitve (GDPR, NIS 2, ISO 27001) Neupoštevanje regulativnih zahtev, izguba osebnih podatkov, pravne sankcije. Globe in stroški skladnosti pri varnostnih incidentih.

 

Kibernetska tveganja naraščajo, zato gospodarske družbe morajo vlagati v varnostne ukrepe in preverjati, ali imajo ustrezna kibernetska zavarovanja.
 
Vendar, čeprav je zavarovanje pomemben dejavnik pri obvladovanju tveganj, ni nadomestilo za učinkovite varnostne prakse. 
 
Odpornost na vse bolj sofisticirana in kompleksna kibernetska tveganja namreč omogočajo zgolj kombinirani pristopi, ki vključujejo tako zaščitne ukrepe kot tudi ustrezno zavarovanje. 
 
Pri tem je pomembno, da gospodarske družbe skrbno preučijo pogoje polic, saj se kritja med zavarovalnicami lahko precej razlikujejo.
 
Zato je pri sklepanju kibernetskih zavarovanj smiselno sodelovati s strokovnjaki za kibernetsko varnost, ki lahko pomagajo pri oceni tveganj in svetujejo najboljše preventivne ukrepe ter zavarovalnimi posredniki za izbiro optimalne zavarovalne ponudbe.
 
Ker pa se kibernetske grožnje stalno spreminjajo in razvijajo, jim je potrebno ves čas prilagajati tudi varnostne strategije. 
 
Pripravil: 
ZZPS

Fotogalerija