V hitro razvijajočem se poslovnem okolju postaja digitalna preobrazba nujna za ohranjanje konkurenčnosti na trgih. Napredek na področjih, kot so umetna inteligenca (AI), podatkovna analitika in kibernetska varnost, podjetjem omogoča, da hitreje in bolj preudarno sprejemajo odločitve, natančneje obvladujejo tveganja in izboljšujejo izkušnje zaposlenih.
Vendar pa tehnološki napredek prinaša tudi številne izzive, od večje izpostavljenosti kibernetskim grožnjam, do vprašanja zasebnosti podatkov in skladnosti z zakonodajo.
Umetna inteligenca kot dvorezen meč
Umetna inteligenca omogoča vrsto prednosti, od avtomatizacije in izboljšanja operativne učinkovitosti do personalizacije storitev in optimizacije procesov. Kar 86 % vodilnih svetovnih poslovnežev meni, da bo generativna AI pomembno preoblikovala njihove organizacije. Podjetja na primer že danes uporabljajo AI za avtomatizacijo rutinskih nalog, AI pogovorne robote za podporo strankam in napredne analitične rešitve za ocenjevanje tveganj.
Podatki in napredna analitika so postali ključni dejavnik uspešnega poslovanja, saj omogočajo pridobivanje dragocenih vpogledov v procese, potrebe strank in tržne trende. S pomočjo analitike lahko podjetja izboljšajo svojo učinkovitost, optimizirajo stroške ter pridobijo natančnejši vpogled v profil tveganj. Zgodovinski podatki in benchmarking podjetjem omogočajo boljše razumevanje tržnih nihanj in izboljšajo njihove strategije.
Analitika podpira tudi boljše obvladovanje kadrovskih virov. S spremljanjem uporabe zdravstvenih storitev in drugih koristi lahko podjetja na primer oblikujejo prilagojene strategije, ki prispevajo k bolj zdravemu in zadovoljnemu delovnemu okolju, zmanjšujejo stroške in povečujejo produktivnost.
Vendar AI prinaša tudi nova tveganja, kot so globoki ponaredki (Deepfakes) in digitalne prevare, saj kriminalcem omogoča ustvarjanje prepričljivih ponaredkov glasov, podob in besednih izrazov, kar odpira možnosti za finančne goljufije. Zato se z novimi tveganji uspešneje soočajo podjetja, ki že danes vlagajo v izobraževanje svojih zaposlenih o kibernetskih grožnjah in jih usposabljajo za prepoznavanje prevar.
Hitro uvajanje novih tehnologij pa zahteva tudi prilagajanje podjetij naraščajočim regulativnim zahtevam glede varstva podatkov in zasebnosti. V času, ko podjetja zbirajo ogromne količine podatkov o svojih strankah in zaposlenih, se namreč zaostrujejo pravila o varstvu teh podatkov. Kar pomeni, da morajo podjetja vzpostaviti stroge varnostne prakse za njihovo zaščito in skladnost z zakonodajo, sicer jih lahko doletijo visoke kazni.
Naraščajoče tveganje kibernetskih napadov
Z digitalizacijo se podjetja torej vse bolj izpostavljajo tveganjem kibernetskih napadov. Obširna digitalna preobrazba pogosto poveča njihovo ranljivost, saj se digitalno področje širi, kriminalci pa uporabljajo vse bolj sofisticirane metode. V letu 2023 so napadi z izsiljevalsko programsko opremo (Ransomware) narasli za 176 odstotkov, stroški posameznega večjega kibernetskega incidenta pa so dosegli povprečno 4,5 milijona dolarjev. Še višjim finančnim posledicam so izpostavljena podjetja, ki za zaščito (še) ne uporabljajo avtomatizacije in AI.
Dodatno grožnjo predstavljajo "Shadow AI" oziroma neodobrene AI aplikacije, ki delujejo zunaj ustaljenih varnostnih okvirov. Takšne aplikacije povečujejo možnost kibernetskih napadov, saj se pogosto uporabljajo brez ustreznega nadzora. Zato podjetja vse bolj vključujejo tudi mehanizme za nadzor nad uporabo AI in krepijo upravljanje tveganj, povezanih z AI, da bi preprečila digitalne zlorabe.
Za obvladovanje kibernetskih tveganj podjetja izvajajo redne stresne teste, simulacije napadov in poglobljene analize. Vendar pa kibernetska varnost ni le vprašanje tehnologije. Prav tako pomemben je človeški dejavnik, saj skoraj polovico kibernetskih incidentov povzročijo napake zaposlenih. Zato uspešna podjetja pospešeno gradijo tudi varnostno kulturo, kjer se zaposleni zavedajo svojih odgovornosti in prispevajo k zaščiti organizacije.
Digitalna preobrazba torej ne zahteva le tehnoloških rešitev, temveč tudi nova znanja in veščine zaposlenih. Napredne tehnologije, kot so AI, avtomatizacija in analitika, namreč spreminjajo naravo dela in ustvarjajo potrebo po dodatnih kompetencah. Skoraj polovica vodilnih se strinja, da se bodo morali zaposleni priučiti novih veščin za delo v poslovnem okolju, ki ga poganja AI. Zato bodo nove izzive lažje obvladala podjetja, ki obenem vlagajo v razvoj človeških virov in svojim zaposlenim omogočajo prilagoditev na digitalno prihodnost.
Vlaganje v tehnologijo in znanja zaposlenih
Posebej pomembno vlogo in odgovornost pri usklajevanju tehnoloških inovacij s poslovnimi cilji imajo vodstva podjetij. Da bi bile tehnološke pobude uspešne, morajo biti podprte s strateškimi cilji in jasno opredeljenimi pričakovanji. Ključno je, da podjetja vzpostavijo pravila na ravni oddelkov in ekip, saj so tehnološke spremembe pogosto neuspešne brez jasne odgovornosti in podpore najvišjega vodstva.
Digitalna preobrazba odpira možnosti za rast, vendar morajo podjetja izbrati dolgoročen pristop, ki omogoča trajnostno rast in prilagodljivost. Če želijo uspešno implementirati tehnologije, kot sta AI in napredna analitika, se morajo osredotočiti na jasno določitev ciljev in njihovo usklajevanje s poslovnimi potrebami.
Digitalna preobrazba ponuja podjetjem priložnosti za boljše upravljanje tveganj, izboljšanje delovnih procesov in krepitev konkurenčnosti. Tehnologija postaja ključno orodje za sprejemanje bolj premišljenih odločitev, kar podjetjem omogoča, da se hitreje prilagodijo spremembam in izkoristijo nove poslovne priložnosti. Obvladovanje digitalnih tveganj in vlaganje v človeške vire sta bistvena koraka za uspešnost v digitalnem svetu. Zato bodo za soočanje z izzivi, ki jih prinaša prihodnost, bolje opremljena podjetja, ki so se pripravljena prilagoditi in vlagati v prihodnost.
Pripravil: ZZPS
Vir: AON