Čeprav je trajnost med pomembnejšimi poslovnimi temami že dalj časa, je znova postala precej bolj aktualna zaradi nove evropske Direktive o poročanju podjetij glede trajnosti (CSRD), ki je začela veljati v začetku letošnjega leta.

Vendar je direktiva šele prvi korak, saj bodo morala podjetja poskrbeti tudi za skladnost z novimi evropskimi standardi poročanja o trajnosti (ESRS – European Sustainability Reporting Standards), ki so delno še v nastajanju in naj bi bili sprejeti do sredine naslednjega leta.

Evropski zeleni dogovor

Poročanje o trajnosti je podpora evropskemu zelenemu dogovoru, ki je sveženj političnih ukrepov, namenjen preoblikovanju EU v sodobno, učinkovito in konkurenčno gospodarstvo, z ničelnimi neto izpusti toplogrednih plinov do leta 2050.

Prva Direktiva o nefinančnem poročanju (NFRD) je bila sprejeta že leta 2014, na podlagi katere je približno 11.600 podjetij v EU začelo trajnostno poročati leta 2018 za preteklo poslovno leto. Kljub začrtanim smernicam se poročanje in kakovost informacij, ki jih podjetja razkrivajo na podlagi omenjene direktive, ni bistveno izboljšalo.

Zato je bila sprejeta Direktiva CSRD, ki naj bi pripomogla k uspešnejšemu doseganju ciljev evropskega zelenega dogovora s konkretnejšimi informacijami o tveganjih in priložnostih glede trajnosti v podjetjih ter njihovih vplivih na ljudi in okolje kot načelom dvojne pomembnosti.

ESG trajnostno poslovanje in poročanje

Direktiva CSRD od podjetij zahteva kvalitativno in kvantitativno poročanje o številnih okoljskih, družbenih in upravljavskih (t.i. ESG) vprašanjih.

Namenjena je bolj transparentnemu razkrivanju informacij o trajnostnem poslovanju, kar naj bi predvsem vodilnim pomagalo pri razvoju razumevanja in miselnosti na omenjenem področju.

Pomemben dejavnik trajnosti, ki mu direktiva posveča precej več pozornosti, je tudi obvladovanje tveganj, pri katerem morajo podjetja poročati:

• o svoji poslovni strategiji in odpornosti poslovnega modela v povezavi s tveganji, ki so vezana na trajnost ter
• opise ključnih tveganj, s katerimi se soočajo v povezavi s trajnostnimi vprašanji, in načine obvladovanja teh tveganj.

In kot vemo, je eden od ključnih ukrepov pri obvladovanju tveganj prenos finančnih posledic morebitnih škodnih dogodkov na zavarovalnice.

Okoljsko področje (E)

Na okoljskem področju sta v skladu z načelom dvojne pomembnosti aktualni vprašanji, kako podjetja vplivajo na okolje in kako okolje vpliva nanje.

Prvo obravnava novi Zakon o varstvu okolja (ZVO-2), ki določa obvezno zavarovanje odgovornosti za nastanek okoljske škode, kar podrobneje opisujemo v prispevku na tej povezavi.

Vplivi okolja pa so med desetimi največjimi poslovnimi tveganji zastopana kot podnebne spremembe in naravne katastrofe, o čemer govorimo v prispevku na tej povezavi.

Pri tem naj znova opozorimo, da zavarovalnice običajno ne krijejo vseh vrst naravnih vplivov ter da se kritja in izključitve razlikujejo med zavarovalnicami in vrstami zavarovanj, kakor tudi glede na dejavnost zavarovancev in njihove lokacije.

Družbeno področje (S)

Pri družbenih dejavnikih so v središču pozornosti odnosi z zaposlenimi, s širšim družbenim okoljem ter kupci in dobavitelji.

Iz trajnostnega vidika so najbolj izpostavljena vprašanja odnosov z zaposlenimi, pri katerih lahko zavarovanja prispevajo na več načinov.

Najbolj pogosta so kolektivna zdravstvena zavarovanja za hitrejši dostop do specialistov, zdravstvene nasvete, psihološko pomoč, zobozdravstvene storitve, nezgode, težje bolezni, operacije in podobno.

Med zavarovanja, ki prispevajo k trajnostnemu poslovanju, prištevamo tudi dodatno pokojninsko zavarovanje, s katerim podjetja skrbijo za večjo socialno varnost svojih zaposlenih po upokojitvi.

Če pri izvajanju poslovne dejavnosti lahko nastane škoda pri zdravju ali premoženju tretjih oseb, takšna tveganja zavarujemo kot odgovornost podjetja. Zavarovanja poklicne odgovornosti so za opravljanje številnih dejavnosti obvezna, kar obravnavamo v prispevku na tej povezavi.

Podobno velja tudi za zavarovanje odgovornosti za izdelke z napako, saj v skladu z Zakonom o varstvu potrošnikov, za povzročeno škodo odgovarja proizvajalec ali prodajalec.

Pri odnosih z dobavitelji pa lahko zavarujemo na primer obratovalne zastoje, ki nastanejo zaradi izpada dobave surovin, materialov ali polizdelkov.

Upravljavsko področje (G)

Na upravljavskem področju so med izpostavljenimi vprašanji predvsem etični vidiki upravljanja, kot so podkupovanje, goljufije in druga nepoštena ravnanja.

Pripadajoča so lahko zavarovanja odgovornosti, ki jo zaradi napak tretjim osebam povzročijo vodstveni delavci ter zavarovanje članov nadzornih svetov in poslovodstev, za škodo, ki jo tretje osebe uveljavljajo proti članom nadzornega sveta in poslovodstva.

Gre za t.i. korporacijsko D&O (ang. Directors/Officers Liability) zavarovanje, pri katerem je potrebno poudariti, da zavarovanja ne krijejo škode, ki nastane zaradi namernih nepoštenih dejanj vodstev in nadzornikov, ter da ščitijo interes družbe oziroma njenih lastnikov, ne posameznikov.

Vpliv direktive CSRD

Čeprav direktiva formalno zavezuje zgolj približno 50.000 podjetij v EU, bodo njena določila vplivala na pretežni del evropskega gospodarstva, ki z njimi sodeluje. Kajti razkritja zavezancev morajo vključevati podatke o največjih dejanskih in morebitnih škodljivih vplivih ter ukrepih, ki jih blažijo ali odpravljajo v svoji celotni vrednostni verigi.

To v praksi pomeni, da se bodo morala trajnostnemu poslovanju in poročanju prilagoditi vsa podjetja, ki z njimi sodelujejo kot poslovni partnerji, dobavitelji ali izvajalci.

Prav tako se nekatera podjetja za takšno poslovanje odločajo prostovoljno, saj so trajnostne informacije pomembne za izboljšanje poslovanja in konkurenčnosti kot tudi za različne zunanje deležnike, na primer lastnike in banke.

Prilagoditve poslovanja in poročanja trajnostnim zahtevam za mnoga podjetja zagotovo pomenijo spremembe obstoječih in nova tveganja, ki jih lahko obvladujejo z ustreznimi zavarovanji.

Zato vam svetujemo, da se o obravnavanih vprašanjih posvetujete tudi s svojim zavarovalnim posrednikom.

Avtor: ZZPS