Pri opravljanju številnih poslovnih dejavnosti in poklicev lahko pride do napak, ki lahko privedejo do finančnih in drugih oblik škod pri naročnikih ali tretjih osebah. Premoženjski interes in svojo odgovornost lahko izvajalci zaščitijo s sklenitvijo zavarovanja poklicne odgovornosti. Tako se družbe in posamezniki zavarujejo pred izgubami zaradi odškodninskih zahtevkov naročnikov ali tretjih oseb za škodo, ki bi nastala pri opravljanju njihove dejavnosti.

Zavarujemo lahko različne oblike odgovornosti, zato tokrat obravnavamo 18 zakonsko obveznih zavarovanj za opravljanje različnih dejavnosti in poklicev.

Arhitekturna in inženirska dejavnost. V skladu s 15. členom Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID) je pogoj za opravljanje dejavnosti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi nastala investitorju ali tretji osebi. Zavarovanje je lahko splošno in se letno obnavlja, ali za posamezni posel, pri čemer višina zavarovalne vsote ne sme biti nižja od 50.000 evrov.

Detektivska dejavnost. V skladu s 5. členom Zakona o detektivski dejavnosti (ZDD-1) mora imeti pravna ali fizična oseba zavarovano odgovornost. Zavarovalna vsota ne sme biti nižja od 42.000 evrov za posamezni zavarovalni primer in 84.000 za vse zavarovalne primere v enem letu.

Gorski vodnik. V skladu s 5. členom Zakona o gorskih vodnikih (ZGV) je pogoj za opravljanje poklica gorskega vodnika tudi zavarovanje odgovornosti, pri čemer najmanjše zavarovalne vsote določi Združenje gorskih vodnikov Slovenije.

Izvršiteljstvo. V skladu z 285. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora kandidat za izvršitelja skleniti zavarovalno pogodbo za morebitno škodo, za katero je odgovoren po zakonu. Najnižjo zavarovalno vsoto določi minister, ki je pristojen za pravosodje.

Jedrska energija. V skladu z 8. členom Zakona o odgovornosti za jedrsko škodo (ZOJed-1) mora uporabnik pred začetkom obratovanja jedrske naprave ali pred prevozom jedrskih snovi skleniti zavarovanje ali imeti drugo finančno jamstvo do višine 70 milijonov evrov, če škoda izvira iz jedrske naprave, kjer je moč reaktorja manjša od 25 megavatov oziroma iz druge jedrske naprave, ki ni reaktor ter do višine 80 milijonov evrov, če škoda nastane pri prevozu ali tranzitu jedrskih snovi čez ozemlje Republike Slovenije.

Lekarniška dejavnost. V skladu z 71. členom Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1) morajo biti farmacevtski strokovni delavci, ki delajo neposredno s pacienti, zavarovani za odgovornost za škodo, ki lahko nastane pri njihovem delu, kar zavaruje delodajalec.

Medicinski pripomočki. V skladu s 44. členom Zakona o medicinskih pripomočkih (ZMedPri) mora proizvajalec medicinskih pripomočkov zavarovati svojo odgovornost za morebitno škodo, ki bi nastala pri bolniku, uporabniku ali tretji osebi zaradi neustrezne kakovosti ali varnosti medicinskega pripomočka.

Nepremičninsko posredovanje. V skladu s 6. členom Zakona o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr) mora nepremičninska družba pred začetkom opravljanja dejavnosti skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bi lahko nastala zaradi kršitve pogodbe o posredovanju pri prometu z nepremičninami v Republiki Sloveniji. Zavarovalna vsota za posamezni primer ne sme biti nižja od 150.000 evrov in za vse zavarovalne primere v posameznem letu najmanj 350.000 evrov.

Notarstvo. V skladu s 14. členom Zakona o notariatu (ZN) mora notar pred prisego skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem notariata. Najnižja zavarovalna vsota v posameznem letu je 250.000 evrov, evidenco zavarovalnih pogodb pa vodi Notarska zbornica.

Odvetništvo. V skladu z 9. členom Zakona o odvetništvu (ZOdv) odvetnika pred škodo, ki bi lahko nastala zaradi opravljanja njegovega poklica, zavaruje Odvetniška zbornica Slovenije. Z zavarovanjem mora biti krita škoda zaradi hude malomarnosti, napake ali opustitve poklicne dolžnosti odvetnika in njegovih zaposlenih. Zavarovalna premija se plačuje iz odvetnikovega zavarovalnega prispevka Odvetniški zbornici.

Preskušanje zdravil. V skladu s 35. členom Zakona o zdravilih (ZZdr-2) mora predlagatelj preizkušanja zdravil pred začetkom kliničnega preskušanja zdravil zavarovati svojo odgovornost za morebitno škodo, ki bi nastala s preskušanjem zdravila.

Revidiranje. V skladu s 67. členom Zakona o revidiranju (ZRev-2) mora revizijska družba zavarovati svojo odgovornost za škodo, ki jo povzroči pravni osebi, pri kateri je opravila revidiranje, ali tretji osebi, s kršitvijo pogodbe o revidiranju oziroma pravil revidiranja. Zavarovalna vsota zavarovanja odgovornosti za posamezen zavarovalni primer mora biti za posamezno poslovno leto najmanj enaka tistemu od naslednjih rezultatov, ki je višji:

• od najvišje cene za storitve revidiranja na podlagi posamezne pogodbe o revidiranju, pomnoženi z 1,5,
• od seštevka cen za storitve revidiranja na podlagi vseh pogodb o revidiranju, pomnoženemu z 2,5.

Stečajno upraviteljstvo. V skladu s 108. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) mora imeti stečajni upravitelj kot pogoj za opravljanje dejavnosti sklenjeno zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost, za zavarovalno vsoto najmanj 50.000 evrov letno.

Strelišče. V skladu s 55. členom Zakona o orožju (ZOro-1) mora upravljavec strelišča pred začetkom poslovanja skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi nastala z opustitvijo zakonskih dolžnosti, pri čemer najnižjo zavarovalno vsoto določi minister, pristojen za notranje zadeve.

Ugotavljanje skladnosti proizvodov. V skladu z 8. členom Zakona o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti (ZTPUS-1) mora organ za ugotavljanje skladnosti zavarovati odgovornost za opravljeno delo, razen v primeru, če je odgovornost zavarovana s strani države. Organ je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki je z odločbo določen za izvajanje dejavnosti ugotavljanja skladnosti, vključno s kalibracijo, preizkušanjem, certificiranjem in kontrolo.

Zasebno varovanje. V skladu s 15. členom Zakona o zasebnem varovanju (ZZasV-1) mora imetnik licence za zasebno varovanje pred začetkom opravljanja dejavnosti zavarovati odgovornost za škodo, ki bi utegnila nastati naročniku varnostnih storitev ali tretji osebi v zvezi z opravljanjem zasebnega varovanja. Zavarovalna vsota ne sme biti nižja od 42.000 evrov za posamezen zavarovalni primer oziroma od 84.000 evrov za vse zavarovalne primere v posameznem letu.

Zavarovalno posredništvo. V skladu s 551. členom Zakona o zavarovalništvu (ZZavar-1) mora imeti zavarovalni posrednik zavarovano poklicno odgovornost za celotno ozemlje EU za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti manjša od zneska, kot je določen v uredbi EU. Trenutno znaša minimalna zavarovalna vsota 1.308.380 evrov po škodnem dogodku.

Zdravniška služba. V skladu z 61. členom Zakona o zdravniški službi (ZZdrS) morajo biti zdravnice in zdravniki ter doktorice in doktorji dentalne medicine, ki se ukvarjajo neposredno z bolniki, zavarovani za odgovornost za škodo, ki bi lahko nastala pri njihovem delu, kar zavaruje delodajalec. Zavarovalno vsoto za posamezne specialnosti določi Zdravniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom.

Zavarovanje poklicne odgovornosti podjetjem in posameznikom torej zagotavlja določeno varnost v primeru, da pride do strokovne napake. Zavarovalnice so jih dolžne braniti pred neupravičenimi ali pretiranimi zahtevki, v primeru, da je ugotovljena njihova odgovornost, pa jih morajo tudi odškodovati s povrnitvijo nastale škode oškodovancem v okviru zavarovalne vsote.

Ne glede na sklenjeno zavarovanje morajo navedeni poklici opravljati svojo dejavnost z vso potrebno skrbnostjo, ki jo zahteva njihova stroka. Groba malomarnost ali dejanja v nasprotju s pravili stroke so namreč klasična izključitev iz zavarovalnih pogodb. Prav tako pa nobeno zavarovanje ne bo povrnilo izgubljenih strank in ugleda na trgu.

Avtor: ZZPS