Novice


Arhiv: Kmalu bo potekel rok za obvezno zavarovanje odgovornosti za nastanek okoljske škode

Od 13. aprila lani tečejo roki za prilagoditve zahtevam novemu Zakonu o varstvu okolja (ZVO-2), ki vključuje širok krog različnih zavezancev.

Med pomembnejšimi zakonskimi določili, ki je navedeno v 161. členu, je obvezno zavarovanje odgovornosti za nastanek okoljske škode zaradi nenadnega onesnaženja pri naslednjih dejavnostih:

  • obratovanje naprave, ki povzroča industrijske emisije, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po okoljskem zakonu;
  • ravnanje z odpadki, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje ali odločbo o dovolitvi opravljanja priglašene dejavnosti;
  • izpuščanje nevarnih snovi z odvajanjem odpadne vode v površinske ali podzemne vode, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po okoljskem zakonu;
  • izpuščanje ali vbrizgavanje onesnaževal v površinske ali podzemne vode, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po okoljskem zakonu;
  • obratovanje naprave, ki povzroča onesnaževanje okolja z emisijami določenih snovi v zrak in za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po okoljskem zakonu;
  • proizvodnja, uporaba, skladiščenje, predelava, polnjenje, izpust v okolje ali prevoz ali prenos znotraj naprave ali obrata nevarnih snovi ali zmesi po predpisih o kemikalijah, fitofarmacevtskih sredstev po predpisih o fitofarmacevtskih sredstvih in biocidnih proizvodov po predpisih o biocidnih proizvodih;
  • odvzem in zajezitev vode, za katero je predpisana pridobitev vodne pravice po predpisih o vodah;
  • ravnanje z rudarskimi odpadki, za katero je treba pridobiti okoljevarstveno dovoljenje po okoljskem zakonu.

Zavarovanje je namenjeno kritju stroškov analiziranja in spremljanja emisije onesnaževal v okolje, čiščenja onesnaženega dela okolja in oddaji nastalih odpadkov obdelovalcem odpadkov.

Zavezanci morajo imeti zavarovano odgovornost za nastanek okoljske škode zaradi nenadnega onesnaženja v naslednjih zavarovalnih vsotah:

  • 100.000,00 EUR pri letnih prihodkih do 2.000.000,00 EUR,
  • 200.000,00 EUR pri letnih prihodkih do 10.000.000,00 EUR,
  • 250.000,00 EUR pri letnih prihodkih, ki so večji od 10.000.000,00 EUR.

Povzročitelj okoljske obremenitve pa mora dokazilo o navedenem zavarovanju na njegovo zahtevo predložiti pristojnemu inšpektorju.

Rok za ureditev obveznega zavarovanja je 18 mesecev in se izteče 13.10.2023.

Od navedenega datuma dalje bo lahko z globo od 75.000 do 125.000 eurov kaznovana pravna oseba in od 3.500 do 4.100 eurov odgovorna oseba, če ne bo sklenjeno ustrezno zavarovanje, kazni za hujše kršitve zakona pa lahko znašajo tudi do 375.000 eurov.

V povezavi s 161. členom je pomemben tudi 162. člen zakona, ki določa okoljsko škodo.

  • Okoljska škoda, povzročena zavarovanim vrstam, njihovim habitatom in habitatnim tipom, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju po predpisih o ohranjanju narave, je škoda, ki ima večji škodljiv vpliv na doseganje ali ohranjanje njihovega ugodnega stanja po predpisih o ohranjanju narave.
  • Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se za okoljsko škodo ne šteje škoda, nastala zaradi škodljivih vplivov na zavarovanih vrstah, njihovih habitatih ali habitatnih tipih, ki so bili ugotovljeni in dovoljeni ali predpisani na podlagi postopka presoje sprejemljivosti planov in posegov v naravo ali uveljavljanja odstopanj od strogega varstva zavarovanih vrst po predpisih o ohranjanju narave.
  • Okoljska škoda na vodah je škoda, ki povzroči poslabšanje ekološkega ali kemijskega stanja površinskih voda, kemijskega stanja podzemnih voda, ekološkega potenciala močno preoblikovanih vodnih teles površinskih voda, količinskega stanja podzemnih voda za en ali več kakovostnih razredov ali poslabšanje razreda kakovosti enega ali več elementov kakovosti ekološkega stanja površinskih voda brez poslabšanja ekološkega stanja, razen če gre za dopustne izjeme pri izpolnjevanju ciljev, ki se nanašajo na doseganje dobrega stanja voda po predpisih o vodah.
  • Okoljska škoda, povzročena tlom, je vsako onesnaženje tal, ki predstavlja znatno nevarnost škodljivih vplivov na zdravje ljudi zaradi neposrednega ali posrednega vnosa snovi, zmesi, organizmov ali mikroorganizmov, v ali pod tla ali takega vnosa snovi ali zmesi, ki povzroči preseganje kritične ali opozorilne vrednosti nevarnih snovi v tleh, če pri določenih vrstah rabe tal obstaja verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka.

Čeprav vse podrobnosti glede zavarovanj še niso znane, predlagamo, da v svojih pristojnih službah preverite, ali ste glede na dejavnosti gospodarske družbe ali ustanove zavezanci za sklenitev obveznega zavarovanja po novem ZVO-2 ter o tem obvestite svojega zavarovalnega posrednika.

O vseh pomembnejših informacijah glede okoljskih zavarovanj pa bomo pravočasno obveščali.

Pripravil: Miha Javornik, Združenje zavarovalnih posrednikov Slovenije

Fotogalerija