V zadnjih nekaj letih so se zgodile globalne spremembe, ki pomembno vplivajo na tveganja v poslovnem okolju. Prizadevanjem in nujnosti po preobrazbi svetovnega gospodarstva za prehod v brezogljično družbo in zmanjšanje vplivov na okolje, je sledila pandemija Covid-19, ki je pretresla ustaljene dobavne verige, nato naraščajoče cene in dobavljivost energentov, ter vojna v Ukrajini z občutnimi gospodarskimi in političnimi posledicami.
Za poslovno varnost podjetij in drugih organizacij nas zagotovo najbolj zanima, katere so ključne nevarnosti, ki bodo v letu 2023 predvidoma prevladujoče vplivale na njihovo delovanje. Zato v nadaljevanju povzemamo deset največjih tveganj po analizah in ugotovitvah ene od vodilnih svetovnih zavarovalnih družb ter dodajamo ocene, ali in kako jih lahko zavarujemo.
10 največjih tveganj v poslovnem okolju v letu 2023
1. Kibernetska tveganja. Številne globalne raziskave potrjujejo, da so kibernetski napadi največje tveganje, s katerim danes se srečujemo v poslovnem okolju. To dokazujejo tudi zaskrbljujoče statistke o pogostosti, resnosti in posledicah kibernetskih napadov ter opozorila poslovnih in političnih voditeljev.
Kibernetska tveganja vključujejo povzročanje izpadov informacijskih sistemov, izsiljevalsko programsko opremo, kraje in zlorabe podatkov in identitet ter druge nevarnosti. Povečujejo jih geopolitične napetosti, vse bolj izurjeni napadalci, širjenje napadov iz velikih na mala in srednja podjetja ter pomanjkanje strokovnjakov za kibernetsko varnost.
Zato je pomembno, da proti kibernetskim tveganjem ukrepamo z večanjem kibernetske varnosti in uvajanjem zaščitnih ukrepov, kot je arhitektura ničelnega zaupanja (t.i. Zero Trust).
Določeno zaščito pred tveganji zagotavlja zavarovanje kibernetskih tveganj, ki lahko krije različne izgube in odgovornosti:
2. Prekinitve poslovanja. Predstava o tveganjih prekinitev poslovanja se je zelo spremenila zaradi pandemije Covid, upoštevati pa moramo tudi druge nevarnosti, kot so omenjeni kibernetski napadi in podnebne spremembe. Prav tako pomembni dejavniki tveganja so motnje v dobavnih verigah, pomanjkanje posameznih izdelkov, surovin in materialov na svetovnem trgu, kot so npr. integrirana vezja, zamude pri dobavah in višje cene ter možnost težav pri oskrbi z energenti.
Tveganje prekinitve poslovanja lahko zavarujemo zaradi različnih nenadnih nevarnosti, od naravnih katastrof in kibernetskih napadov, do prekinitve zaradi dobave ključne javne oskrbe.
Priporočljivo je, da podjetja s kompleksnimi dejavnostmi združijo možnost prenosa več tveganj na zavarovalnice, vključno s tradicionalnim kritjem obratovalnega zastoja, kritjem zaradi notranje odvisnosti (soodvisnost), prekinitve poslovanja zaradi dogodka pri tretji osebi (ključni dobavitelji), kakor tudi kritje za nepredvidene dodatne ali povečane stroške.
Najbolj pogosta zavarovanja obratovalnega zastoja, ki je posledica škode na premoženju zavarovanca zaradi ene od zavarovanih nevarnosti (ožje in širše kritje zavarovanih nevarnosti). Obstajajo tudi oblike zavarovanja za kritje škodnega dogodka pri tretji osebi, prekinitvi dobave javne oskrbe in zaradi kibernetskih tveganj, v to skupino pa spadajo tudi tveganja odpovedi prireditev in podobno.
3. Makroekonomski dogodki. V največji meri so povezani s tveganji visoke inflacije in recesije, na kar vplivajo cene energentov, ki gospodarstvu povzročajo nesorazmerne stroške, omejevalne denarne politike, fiskalni paketi in dvigi obrestnih mer ter zaostrovanje pogojev financiranja, ki vpliva na nepremičninske trge.
Ker makroekonomska tveganja niso dogodki, ki bi jih lahko zavarovali neposredno, je v poslovnem okolju pomembno celovito obvladovanje tveganj, ki krepi odpornost in prilagodljivost glede na različne nevarnosti.
4. Energetska kriza. Na poslovno okolje vpliva predvsem s cenami in dobavljivostjo energentov. Poleg odnosov z Rusijo na energetsko krizo vplivajo tudi opuščanje fosilnih goriv zaradi okoljskih zahtev, vremenske razmere, ki povzročajo pomanjkanje vetrne in vodne energije ter odvisnost evropskega gospodarstva od uvoženih virov energije nasploh.
Na zavarovalnem trgu obstajajo določeni produkti (npr. zavarovanje nihanja cene energentov), ki pa niso neposredno povezani z energetsko krizo.
5. Zakonodajne spremembe. Dejstvo je, da podnebnih razmer ne bomo izboljšali brez zavezujočih zakonskih sprememb. V Evropi jih odraža Direktiva o poročanju o trajnostnem razvoju, ki je bila sprejeta novembra 2022. V naslednjih letih bo postala obveza za vsa podjetja, kar bo pomenilo širok spekter prilagoditev trajnostnemu poslovanju, vključno s socialnim vidikom. Vse hujše bodo postajale tudi posledice neupoštevanja zakonskih sprememb, ki so pomemben vidik upravljanja tveganj na področju regulativnih skladnosti.
V času hitrih sprememb so podjetja in organizacije izpostavljene številnim zakonskim zahtevam, kar za vodstva pomeni vse večjo odgovornost. Določena zavarovanja, kot so zavarovanje odgovornosti poslovodstva, zavarovanje ekološke odgovornosti, zavarovanje pravne zaščite in podobna, lahko podjetjem pomagajo obvladovati predvsem finančne posledice v primeru zakonskih neskladnosti, vključno s pravno zaščito, poravnavami in kaznimi, ki izhajajo iz neupoštevanja predpisov.
6. Naravne katastrofe. Čeprav so jih na lestvici prehitela nekatera druga tveganja, naravne katastrofe vsako leto po svetu povzročijo ogromne škode. Orkani, velike poplave, dolgotrajne suše, v zadnjem času pa tudi rušilni potresi, pri katerih se povečujeta pogostost in uničujoča moč. Tega se zavedajo tudi zavarovalnice, ki vse več pozornosti posvečajo lastni izpostavljenosti tveganjem zaradi naravnih katastrof ter jim prilagajajo aktuarske modele za premije in omejitve kritja.
Zato je pomembno opozoriti, da zavarovalnice običajno ne krijejo vseh vrst naravnih katastrof ter da se kritja in izključitve razlikujejo med zavarovalnicami in vrstami zavarovanj, kakor tudi glede na dejavnost zavarovancev in njihove lokacije.
7. Podnebne spremembe. Poslovno okolje ogrožajo na različne načine, med katerimi prevladujejo nevarnost premoženjske škode in prekinitve poslovanja zaradi izrednih vremenskih razmer, kot so neurja, poplave, udari, suše, snežni zameti in podobno. Poleg takšnih fizičnih dejavnikov podnebna tveganja vključujejo tudi prehodna tveganja, kot so poslovni ugled in tožbe.
Glede na nestanovitnost podnebnih razmer si moramo v poslovnem okolju prizadevati za zmanjšanje obeh, fizičnih in prehodnih tveganj, za kar je najbolj primeren večplastni pristop pri krepitvi odpornosti in prilagodljivosti v primeru uresničitve tveganj.
8. Pomanjkanje kvalificiranih delavcev. Gre za eno od posledic Covid-19, ki je globalno vplivala na trg delovne sile. Ta se je delno prezaposlila in upokojila, prav tako pa mnogim po obdobju dela na daljavo ne ustreza klasični delovni ritem. Vse to se med drugim odraža v dejstvu, da je 30-40% zaposlenih pripravljeno zamenjati svojega delodajalca.
Tveganja in posledic zaradi pomanjkanja kadrov ne moremo zavarovati, zato so pomembni ukrepi, s katerimi jih lahko preprečujemo in zmanjšujemo, kot so na primer zaposlovanje tujih delavcev, politika raznolikosti zaposlenih ter skrb za njihovo zadovoljstvo in zvestobo.
Prav tako zelo pomembna je skrb za zdravje svojih delavcev, zato delodajalci vse bolj množično posegajo po kolektivnih zdravstvenih zavarovanjih za zaposlene. S takšnimi zavarovanji in boljšim zdravjem zaposlenih si delodajalci zmanjšujejo in krajšajo absentizem z dela.
9. Požar in eksplozija. Gre za najbolj poznana tveganja, ki predstavljajo največji delež zavarovanj in za katera zavarovalnice letni izplačajo preko 20% zavarovalnin. Vendar imajo tudi širši vpliv, saj vsak požar povzroči prekinitev poslovanja in motnje v dobavni verigi.
Požarna tveganja lahko zavarujemo vključno z nekaterimi drugimi nevarnostmi in posledičnim zavarovanjem zaradi zastoja obratovanja. V skupino požarnih zavarovanj spadajo tudi eksplozija, strela, padec letal, lahko pa tudi vihar, toča in nekateri drugi naravni vplivi (zemeljski plaz, teža snega, poplave in podobno).
10. Politična tveganja in nasilje. Večina navedenih dejavnikov povečuje življenjske stroške in zmanjšuje kupno moč prebivalstva, zaradi česar se pojavljajo gospodarske in socialne napetosti. Posledice so zahteve posameznih družbenih skupin, ki se lahko stopnjujejo v stavke in se sprevržejo v nasilje ter povzročijo nestabilne politične razmere, kar vpliva tudi na poslovno okolje.
Zavarovanje pred političnim tveganjem in nasiljem omogoča finančno zaščito vlagateljem, finančnim institucijam in podjetjem, ki jih lahko doletijo izgube zaradi političnih dogodkov. Prav tako ščiti pred možnostjo vladnih ukrepov, ki bi lahko povzročili pomembne finančne posledice zaradi dejavnikov, kot so nacionalizacija, politično nasilje, državni dolžniški primanjkljaj, teroristični napadi in vojna.
Predvsem nastajajoči trgi ponujajo priložnosti za poslovno rast, vendar predstavljajo tudi večja tveganja kot razviti trgi, vključno s politično nestabilnostjo, ki lahko povzroči znatno zmanjšanje vrednosti premoženja in njegovo uničenje ali zaplembo. Zavarovanje pred političnimi tveganji pomaga omiliti finančna tveganja predvsem pri poslovanju v državah z visoko stopnjo politične nestabilnosti. Tega se zaveda vse več podjetij, ki poslujejo v mednarodnem okolju in tveganja vse bolj pogosto prenašajo na zavarovalnice.
Kako vam lahko pomaga zavarovalni posrednik?
Kot je razvidno, so največja tveganja, ki jim je v današnjem času izpostavljeno poslovno okolje, prepletenost različnih lokalnih in globalnih dejavnikov, zato so temu primerno zahtevna tudi njihova zavarovanja.
Za celovito in učinkovito obvladovanje tveganj vam priporočamo, da se o tem posvetujete s svojim zavarovalnim posrednikom, ki vam kot neodvisni strokovnjak lahko pomaga pri pregledu izpostavljenosti in pokritosti z ustreznimi zavarovanji ter pri izbiri najboljših možnih rešitev za zmanjšanje posameznega tveganja, za katero potrebujete kakovostno zavarovanje.
Avtor: Združenje zavarovalnih posrednikov Slovenije