Učinkovito obvladovanje tveganj in ustrezen prenos zavarovarljivih tveganj na zavarovalnice je ključnega pomena za dolgoročno stabilnost vsake gospodarske družbe.

Vendar gospodarske družbe pri sklepanjih zavarovanj pogosto počnejo značilne napake, zaradi katerih so izpostavljene večjim tveganjem, kot bi bilo potrebno. V nekaterih primerih pa zaradi tega za stroške zavarovanj porabijo preveč oziroma plačujejo več, kot bi bilo potrebno.

Sklepanje kakovostnih zavarovanj namreč zahteva posebna znanja in celovito razumevanje specifičnih tveganj, potreb in zahtev družbe ter hkrati natančno poznavanje vsebine zavarovalnih pogojev in njihovih omejitev oziroma izključitev.

Zato v nadaljevanju obravnavamo deset pogostih napak, ki jih opažamo v procesu sklepanja zavarovanj in kako se jim lahko izognemo s pomočjo zavarovalnega posrednika.

1. Podcenjevanje potreb po zavarovalnem kritju

Pogosta napaka gospodarskih družb je, da podcenjujejo svoje potrebe po zavarovalnem kritju. Bistveno je, da se temeljito oceni edinstvena tveganja, s katerimi se družba sooča, s poudarkom na tveganjih, ki lahko dolgoročno negativno vplivajo na njeno poslovanje in finančno stabilnost. Vodstva družb se morajo zavedati, da se tveganja spreminjajo in nastajajo nova, zato naj bo ocenjevanje tveganj in prilagajanje zavarovalnega programa stalen proces.

V družbah si je potrebno vzeti dovolj časa za prepoznavanje ključnih tveganj in vsebino zavarovalnih produktov, s katerimi lahko družba tveganja delno ali v celoti prenese na zavarovalnico. Pri tem pomaga sodelovanje z izkušenim zavarovalnim posrednikom, ki sestavni ustrezen zavarovalni program.

2. Osredotočanje izključno na ceno

Čeprav so stroškovni vidiki pomembni, lahko osredotočanje zgolj na ceno zavarovanja vodi do neustreznega kritja. Zato je potrebno poiskati ravnotežje med cenovno sprejemljivostjo in celovitostjo zavarovanja.

Pred sklenitvijo zavarovalnih pogodb je priporočljivo temeljito primerjati obseg zavarovalnega kritja, omejitve, izključitve in soudeležbe na škodah pri različnih zavarovalnicah, kar lahko najbolj kakovostno izdela neodvisen zavarovalni posrednik z ustreznimi izkušnjami in informacijami.

3. Napačno določanje zavarovalnih vsot

Zavarovalna vsota je zgornja meja obveznosti zavarovalnice oziroma najvišji možni znesek zavarovalnine (ali odškodnine v primeru odgovornostnih zavarovanj), ki jo zavarovalnica izplača po zavarovalnem primeru. Če govorimo o premoženjskih zavarovanjih, mora biti zavarovalna vsota čim bolj enaka vrednosti zavarovanega premoženja.

 
V praksi se družbe srečujejo predvsem z dvema težavama zaradi neustrezno določene zavarovalne vsote. Če je zavarovalna vsota nižja od vrednosti zavarovanega premoženja, lahko pride do podzavarovanja. In čeprav je določena nevarnost zavarovana, bo zavarovalnina krila samo del škode. Če zavarovalna vsota presega zavarovalno vrednost, pa bo družba plačevala previsoko zavarovalno premijo. Zato je tudi pri določanju zavarovalnih vsot priporočljivo upoštevati usmeritve in nasvete zavarovalnega posrednika, še bolje pa sodno zapriseženega cenilca.

4. Pretirano osredotočanje na zavarovalna kritja t.i. »malih škod«

Mnoge gospodarske družbe se pretirano osredotočajo na kritja, ki zanje ne predstavljajo velikega tveganja, kot so zavarovanje stekel, majhnih elektronskih naprav in podobno ter zanemarljivo vplivajo na poslovanje družbe.

V praksi to porablja čas in omejuje sredstva, ki so namenjena zavarovalnemu programu. Pretirana osredotočenost na majhna tveganja lahko pomeni, da odgovorni nimajo dovolj časa, da se posvetijo ključnim tveganjem, ali da nimajo dovolj sredstev za pomembnejša zavarovalna kritja. Pri tem gospodarskim družbam prav tako pomaga izkušen zavarovalni posrednik, ki poznost usmeri v ključne nevarnosti, ki lahko otežijo finančni položaj družbe ali celo ogrozijo njen obstoj.

5. Spregled izključitev v zavarovalnih pogodbah

Zavarovalne police imajo pogosto natančno definirane izjeme – posebne situacije ali dogodke, ki niso zajeti v zavarovalno kritje. Mnoge gospodarske družbe naredijo napako, ker izključitev ne preberejo, ali ne zahtevajo njihove natančne razlage.

Če družbe ne poznajo izključitev, so lahko izpostavljene tveganjem, za katera so prepričane, da so zavarovana. V praksi to pogosto pomeni, da jim zaradi napačnega prepričanja ne posvečajo dovolj pozornosti niti pri preventivnih ukrepih.

Zato se o vsebini zavarovalnih programov vselej posvetujte z zavarovalnim posrednikom, ki bo skrbno pregledal določila, pogoje in izključitve ter dodatno pojasnil njihovo vsebino.

6. Neredno pregledovanje in spreminjanje vsebine zavarovalnih pogodb

Poslovna okolja se nenehno spreminjajo, v gospodarskih družbah so spremembe stalnica, naj bo to iz vidika tehnologije dela, procesov, strategije ali dejavnosti. S stalnimi notranjimi in zunanjimi spremembami pa se spreminjajo tudi potrebe po zavarovanjih.

V kolikor gospodarska družba svojega zavarovalnega programa redno ne revidira in prilagaja aktualnim potrebam, lahko to pomeni, da zavarovalno kritje ni več usklajeno s tveganji.
Vsakič, ko pride do večjih sprememb (in najmanj enkrat letno), si je potrebno vzeti čas za pregled zavarovalnega programa s svojim zavarovalnim posrednikom. Takšen proaktivni pristop zagotavlja, da je zavarovalno kritje vedno aktualno in celovito ter se sprememb ne upošteva prepozno ali samo delno.

7. Zanemarjanje prihodnje rasti

Večina gospodarskih družb se razvija in širi, da ohranja in krepi svoje konkurenčne prednosti, čemur moramo prilagajati tudi zavarovanja. Zato lahko neupoštevanje rasti poslovanja povzroči vrzeli v zavarovalnih kritjih. Pri dogovorih o vsebini zavarovalnega programa je potrebno upoštevati dejavnike, kot so nove lokacije, povečano število zaposlenih, povečanje prihodkov, odpiranje novih trgov in podobno. Prav tako temeljit naj bo razmislek o bonitetni oceni izbrane zavarovalnice, kakovosti njenih storitev in zmogljivostih za prevzem večjih tveganj, pri čemer pomagajo dragocene izkušnje zavarovalnih posrednikov.

8. Neupoštevanje lokalnih predpisov in zakonodaje

Predpisi na področju zavarovalništva v Sloveniji in širše v Evropski uniji so včasih dokaj kompleksni in nepregledni. V Sloveniji imamo na primer 18 zakonsko obveznih zavarovanj odgovornosti za opravljanje dejavnosti in poklicev in množico drugih obveznih zavarovanj, od obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO) do nedavno sprejetega obveznega zavarovanja odgovornosti za povzročitev okoljske škode.

Nobena gospodarska družba si zagotovo ne želi, da njeno poslovanje ne bi bilo skladno z zakonskimi zahtevami. Zato je vitalnega pomena, da se zavarovalnemu posredniku omogoči ustrezno seznanitev z njenim poslovanjem in ji posledično pomaga tudi pri skladnosti zavarovalnega programa z veljavno zakonodajo.

9. Napačno razumevanje in zapostavljanje zavarovalnih kritij

V današnji digitalni dobi je izredno pomembno tveganje kibernetskega kriminala, vendar številne gospodarske družbe na tem področju naredijo premalo. Večina tradicionalnih zavarovalnih polic ne bo krila škode, ki je posledica kibernetskega incidenta, a kljub temu redke gospodarske družbe razmišljajo o dodatni zaščiti s sklenitvijo zavarovanja kibernetske zaščite.

Kljub relativno veliki dostopnosti zavarovanja za prekinitev poslovanja je zavarovanost gospodarskih družb za takšno tveganje zelo nizka. Tovrstno zavarovanje družbi namreč pomaga, da si finančno opomore, če zaradi nepričakovanega škodnega dogodka prekine poslovanje. Vendar tudi družbe, ki tveganje zavarujejo, pogosto napačno razumejo obseg kritja, omejitve zavarovanja, pravilno postavljeno jamčevalno dobo, uporabo časovne franšize in podobno.

To sta samo dva primera izmed mnogih pri katerih izkušeni zavarovalni posrednik gospodarski družbi pomaga pri razumevanju in razlagi določenih zavarovalnih kritij ter sprejemanju informiranih odločitev.

10. Neizkušenost in neažurnost v primeru nastanka škode

Gospodarska družba ima lahko urejeno obvladovanje tveganj ter sklenjen kakovosten in fleksibilen zavarovalni program pri ugledni zavarovalnici, a ima vseeno težave z neizkušenostjo pri notificiranju in prijavi škod ali odškodninskih zahtevkov.
Zato je pomembno, da jo pri tem usmerja in vodi neodvisen zavarovalni strokovnjak, ki poskrbi na primer za izplačilo avansa za nesporni del škode, uporabo pravilnih obrazcev in komunikacije za prijavo škode, svetovanje na področju vzroka nastale škode in drugih okoliščin.

Zakaj vsaka gospodarska družba potrebuje zavarovalnega posrednika?

Zavarovalni posrednik je neodvisen zavarovalni strokovnjak, ki ščiti interese gospodarske družbe kot svojega naročnika. Pri tem deluje kot njegova podaljšana roka oziroma »odvetnik za zavarovanja«. Za naročnika izdela analizo zavarovarljivih tveganj, ustrezna načela zavarovalnih kritij, nudi pojasnila in svetuje o vseh okoliščinah, pomembnih za naročnikovo odločitev pri sklenitvi zavarovalne pogodbe, ter pomaga tudi pri izvrševanju pravic iz zavarovalne pogodbe.

Vendar kakovostno svetovanje ni možno brez obojestranskega sodelovanja. Če naročnik želi, da posrednik celovito in strokovno opravi svoje delo, mu mora zagotoviti dostop do informacij o svojem načinu poslovanja, predvidenih širitvah, vseh zaznanih tveganjih (tudi nezavarovarljivih ali delno zavarovarljivih), procesu dela, preventivi, preteklem škodnem dogajanju ter težavah, s katerimi se sooča pri obstoječem zavarovalnem programu.

Kajti le tesno medsebojno sodelovanje in zaupanje, popolna preglednost zavarovalnega programa, obojestransko razumevanje njegove vsebine in omejitev, redno posodabljanje in prilagajanje ter sledenje trendom na zavarovalnem trgu, lahko gospodarski družbi zagotovi finančno varnost in nemoteno poslovanje.

Pripravila:
Bojan Grabec, predsednik ZZPS
Miha Javornik, namestnik predsednika ZZPS