V mnogih gospodarskih družbah plačujejo zavarovalnicam desetine in stotine tisoče evrov ter so prepričani, da imajo sklenjena kakovostna zavarovanja. Zato so v primeru nastanka škode toliko bolj neprijetno presenečeni, ko ugotovijo, kaj vse v zavarovanje nimajo vključeno in bodo morali financirati sami.
1. Poplava Poplava je, če stalne vode (reke, jezera, morja) po naključju poplavijo zemljišče, na katerem so zavarovane stvari, ker so prestopile bregove, predrle nasipe, porušile jezove ali se razlile zaradi izredno visoke plime, valov ali zaradi izrednega pritoka vode iz umetnih jezer. Poplava je prav tako poplavljanje voda zaradi utrganega oblaka, kakor tudi naključno poplavljanje voda, ki zaradi izredno močnih padavin derejo po pobočjih, cestah in poteh (hudourniki). Za poplavo se šteje talna voda, če je nastala zaradi poplavljena zemljišča v neposredni bližini zavarovanih stvari. Na vodogradbenih objektih krije zavarovanje tudi škodo, ki jo povzroči visoka voda. Za visoko vodo se šteje, če voda preseže normalno mesečno višino vode ali pretok, ki ga kaže najbližji vodomer. Za vsak posamezni mesec je normalna največja mesečna višina vode ali pretoka v zadnjih 20 letih, pri čemer so izključene izjemno velike višine vode ali pretokov. Zavarovanje krije samo škodo na zavarovanih stvareh, ki nastane med poplavo ali neposredno potem, ko je voda odtekla. Zavarovanje pred poplavo ne krije škode, ki nastane: • zaradi mehaničnega učinkovanja vode v notranjosti cevovoda, kanalov in predorov; • zaradi hišne gobe; • zaradi posedanja tal kot posledice poplave; • v nadkopih, podkopih, podzemskih hodnikih in rudniških jamah; • na stvareh, ki so v živih ali mrtvih strugah potokov, rek ali na prostor med strugo in nasipom (t.i. inundacijsko območje); • na zalogah blaga, ki je občutljivo na vodo in ni ustrezno dvignjeno od tal (skladiščenje na paletah, ipd.). 2. Meteorna voda s streh zgradb Zavarovanje krije škodo na zavarovanih stvareh zaradi vdora meteorne vode s streh zgradb, če odtočne cevi ali žlebove zamaši toča ali stvari, ki jih je naneslo neurje. Prav tako krije škode, ki jih povzroči preobilica meteorne vode, ki je sicer ustrezno dimenzionirane in redno vzdrževane ter čiščene odtočne cevi, kanali ali žlebovi ne zmorejo hitro odvajati s strehe.
3. Izliv vode iz počene cevi Zavarovanje krije škodo zaradi: • izliva vode iz vodovodnih ali odvodnih (kanalizacijskih) cevi ali iz naprav za toplovodno in parno gretje ali drugih naprav, priključenih na cevovodno omrežje, do katerega je prišlo zaradi poškodovanja ali zamašitve (loma, počenja ali zatajitve naprave za upravljanje in varnost) teh cevi in naprav; • izbruha pare iz naprav za toplovodno in parno gretje; • v smislu prve alineje krije zavarovanje tudi škodo zaradi izliva vode iz sprinklerske gasilne naprave. Zavarovanje izliva vode ne krije škode: • zaradi izliva vode iz odprtih pip; • zaradi dotrajanosti, izrabljenosti in korozije; • zaradi hišne gobe; • zaradi izgube vode; • na zalogah blaga, ki je občutljivo na vodo in ni ustrezno dvignjeno od tal (skladiščenje na paletah ipd.); • zaradi slabega vzdrževanja vodovodnega in odvodnega omrežja, naprav za toplovodno in parno gretje ter drugih naprav ali pomanjkljive zaščite pred zmrzovanjem, ipd.; • zaradi izliva vode iz žlebov in cevi za odvod deževnice, razen če do izliva pride iz cevi za odvod deževnice, ki je vgrajena v notranjosti zgradbe; • zaradi posedanja tal kot posledice izliva vode iz vodovodnih cevi; • na samih vodovodnih in odvodnih ceveh, napravah ter kotlih zaradi loma ali počenja.
4. Vihar
Vihar je veter s hitrostjo najmanj 17,2 m v sekundi ali 62 km na uro (8. stopnja po Beaufortovi lestvici). Šteje se, da je bil vihar, če je veter v kraju, kjer je poškodovana stvar, lomil veje in debla ali poškodoval dobro vzdrževane zgradbe. Če je hitrost vetra dvomljiva, jo mora zavarovanec dokazati s podatki hidrometeorološkega zavoda. Zavarovanje krije le škodo, ki nastane zaradi neposrednega delovanja viharja ali neposrednega udarca predmetov, ki jih je na zavarovano stvar podrl ali vrgel vihar ter škoda, ki nastane zaradi zamakanja padavin skozi odprtine, ki jih je napravil vihar. Zavarovanje pred viharjem ne krije škode: • zaradi zanašanja dežja, toče, snega ali drugih stvari skozi odprta okna ali druge odprtine na zgradbah, razen zanašanja skozi odprtine, ki jih je napravil vihar; • na stvareh na prostem (v kopicah, stogih ipd.), pod nadstrešnicami in v odprtih zgradbah; • na zgradbi, ki ni zgrajena na način, ki je v kraju v navadi ali je slabo vzdrževana ali dotrajana; • na razprostrtih plastičnih folijah; • na platnenih nadstreških, ki se držijo zgradb ali so prostostoječi; • na šotorih in šotorskih skladiščih z opremo in zalogami, razen če je posebej dogovorjeno. Najpogostejše pomanjkljivosti pri zavarovanju pred vodnimi nevarnostmi V nadaljevanju navajamo najpogostejše slabosti pri sklepanju zavarovanj pred vodnimi nevarnostmi, ki so se pokazale po letošnjih poplavah. Razumevanje pojmov. V gospodarskih družbah pogosto ne ločijo pojmov kot so poplave, visoke talne vode, hudourniške vode, izliv vode in meteorne vode ter zmotno menijo, da imajo zavarovanje vse vodne nevarnosti. Obratovalni zastoji. Najbolj pogosto je osnovno zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi temeljnih požarnih nevarnosti (požar, strela, vihar, toča, padec zračnega plovila, udarec lastnega vozila, demonstracije in manifestacije). Takšno zavarovanje ne krije škode zaradi poplave, ki jo moramo vključiti kot dodatno nevarnost.
Poplavna območja. Zavarovalnice se običajno izogibajo zavarovanjem nevarnosti poplave na poplavno ogroženih področjih, ali kjer je do velike škode zaradi vodnih nevarnosti v preteklosti že prišlo, kar se lahko šteje kot pričakovan dogodek. Zavarovalna vsota. Nevarnost poplave je običajno zavarovana na t.i. prvi riziko in ne na polno zavarovalno vsoto. To v primeru uničujočih poplav pomeni, da ne bo krita celotna škoda na zgradbah, opremi in zalogah, ampak je izplačilo zavarovalnine (ne glede na obseg nastale škode) omejeno z zavarovalno vsoto na prvi riziko. Podzavarovanje. Mnogo gospodarskih družb, ki sicer imajo sklenjeno zavarovanje za nevarnost poplave, se bo v prihodnjih mesecih lahko srečalo z efektom podzavarovanja. Če zavarovalnih vsot niso ustrezno prilagodile standardom na trgu in inflaciji ter jih temu primerno povišale, se lahko zgodi, da bodo zavarovalnice ob izplačilu obračunavale podzavarovanje in škodo izplačale le v sorazmerju. Zavarovanje zalog. Pri zavarovanju pred poplavo zavarovalnice za občutljive zaloge zahtevajo, da so med skladiščenjem ustrezno dvignjene od tal, sicer kritje ne velja.
Zaloge na prostem. Zavarovalno kritje za zaloge na prostem ali odprtih nadstrešnicah mora biti za nevarnost poplave in viharja dogovorjeno ločeno. Osnovno pravilo pri zavarovanju pred vodnimi nevarnostmi torej je, da imamo kot sprožilec kritja dobesedno navedene vse aktualne nevarnosti. Kako vam pri kakovostnem zavarovanju lahko pomaga zavarovalni posrednik? Kot je razvidno, je za kakovostno zavarovanje pred vodnimi nevarnostmi pomembno poznavanje zavarovalnih pojmov in pogojev ter praktične izkušnje, zato ga je priporočljivo prepustiti neodvisnemu zavarovalnemu strokovnjaku. Zavarovalni posredniki imajo pregled nad pogoji različnih zavarovalnic, zato svojim strankam vedno pomagajo izbrati najboljšo možno rešitev glede na posebnosti njihovih dejavnosti. Strokoven zavarovalni posrednik pa pred sklenitvijo zavarovanj opravi tudi ustrezno analizo tveganj, ki jih lahko zavarujete, ter vaših potreb in zahtev. Če v zvezi z zavarovanji pred vodnimi nevarnostmi potrebujete nasvet ali pomoč, nam lahko pišete na naslov ptz@gzs.si.