Čeprav je zavarovanje obratovalnih zastojev eno izmed najpomembnejših za zmanjšanje tveganj v vsakem podjetju, ocenjujemo, da ima takšno zavarovanje sklenjeno samo približno tretjina podjetij, ki bi ga potrebovala. Zato za boljšo informiranost in razumevanje omenjenega področja v prispevku razlagamo namen in pomen ter vrste in metode zavarovanj obratovalnih zastojev. Najbolj osnovno je zavarovanje za nesreče, pri katerih pride do večjega fizičnega poškodovanja premoženja, kot je požar, ki uniči ali poškoduje stroje, opremo in zgradbe ter zaloge materiala, polizdelkov in končnih izdelkov. Vendar za celovito zaščito podjetja zavarovanje fizičnega premoženja ne zadostuje, saj pri večjih škodnih dogodkih pogosto nastane tudi občutna finančna škoda. Izraža se v nižjih prihodkih zaradi nezmožnosti obratovanja ali poslovanja, ker so sredstva podjetja poškodovana ali uničena. Kljub temu mora pokrivati plače, najemnine, vzdrževalnine in druge fiksne stroške. Ker ima podjetje manjše prihodke, ali jih sploh nima, se lahko znajde v težavah, kako naj izpolnjuje svoje finančne obveznosti. V določenih primerih lahko izvede nekatere ukrepe, kot je prenos dejavnosti na zunanje izvajalce, kar je povezano z dodatnimi stroški, zaradi česar ima po sanaciji škode slabše poslovne rezultate. Poleg obratovalnih zastojev, ki so posledica nesreč in jih uvrščamo med notranje vzroke, so vzroki lahko tudi zunanji. Značilni primeri so težave pri dobaviteljih, ki povzročijo izpad dobave surovin, materialov ali polizdelkov, okvare na javnih energetskih, vodnih ali telekomunikacijskih omrežjih, ukrepi državnih organov, naravne nesreče in podobno. Čeprav so takšni dogodki dokaj redki, lahko v skrajnem primeru povzročijo propad, zato je zavarovanje obratovalnih zastojev ključno za zagotavljanje finančne varnosti v vsakem podjetju.
Namen zavarovanja obratovalnega zastoja Ne glede na vzrok, ki podjetju povzroči izpad poslovanja, je namen zavarovanja obratovalnega zastoja povrnitev podjetja v finančni položaj, kakršnega bi imelo, če se škodni dogodek ne bi zgodil. Zavarovanje obratovalnih zastojev je zato izredno pomembno za stabilno poslovanje. Posebej priporočljivo je povsod, kjer je zmogljivosti težko obnoviti v kratkem času, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih. Precej več pozornosti bi mu morala nameniti tudi manjša podjetja, saj številni viri navajajo, da so mnoga propadla že v prvem, ali drugem letu po požaru, ali nekem večjem škodnem dogodku.
Vrste zavarovanj obratovalnih zastojev
Osnovno je še vedno zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi temeljnih požarnih nevarnosti (požar, strela, vihar, toča, padec zračnega plovila, udarec lastnega vozila, demonstracije in manifestacije) ali t.i. nevarnosti FLEXA (požar, strela, eksplozija, padec zrakoplova), kar je možno razširiti recimo na naravne katastrofe (potres, poplava in podobno) in strojelom vitalnih strojev. Glede na skokovito naraščanje kibernetskih groženj je vse pogostejše zavarovanje obratovalnega zastoja zaradi kibernetskih tveganj. Prav tako pogosto se pojavlja pri večjih gradbenih projektih, kjer je zastoj vezan na različne nevarnosti, povezane z gradbenimi deli. Posebno obliko zavarovanja obratovalnih zastojev predstavljajo tveganja odpovedi prireditev, kot so koncerti, športni dogodki in podobno. Nekatere zavarovalnice omogočajo zavarovanje zastojev, ki so povezani z odpoklicem njihovih izdelkov s trga. Možno pa je tudi zavarovanje obratovalnega zastoja, ki bi ga podjetje imelo zaradi bolezni ali smrti ključnih zaposlenih. Metode zavarovanja obratovalnega zastoja V Evropi je najpogostejša oblika sklepanja zavarovanj obratovalnih zastojev po metodi kosmatega dobička, ki se povečuje tudi v Sloveniji. Predmet zavarovanja so stalni stroški in izgubljeni dobiček, ki jih podjetje ni moglo pokriti oziroma doseči. Pri tem ni potrebno opredeljevati in seštevati posameznih stroškov, ki jih želi zavarovati, saj je predmet zavarovanja opredeljen v obliki kosmatega dobička. Ta je v zavarovalnih pogojih določen kot »znesek, za katerega seštevek prometa in stanja zalog izdelkov ter nedokončane proizvodnje na koncu poslovnega leta presega seštevek nezavarovljivih poslovnih stroškov, zalog izdelkov in nedokončane proizvodnje na začetku leta.« Druga možnost zavarovanja obratovalnega zastoja je metoda kosmatega zaslužka, ki je značilna predvsem za severnoameriško zavarovalno področje. V tem primeru je predmet zavarovanja opredeljen na osnovi prištevanja. Vendar primerjava definicij kosmatega dobička in zaslužka kaže, da gre zgolj za različen način poimenovanja in izračunavanja iste kategorije, zaradi česar pa je končna zavarovalna vsota lahko različna. V Sloveniji je še vedno najpogostejši način zavarovanja obratovalnih zastojev po metodi naštevanja. Podobno kot pri omenjenih dveh metodah so lahko predmet zavarovanja samo stalni stroški in dobiček, ker spremenljivi stroški, ki niso predmet zavarovanja, v času zastoja načeloma ne nastajajo. Metoda temelji na pristopu, pri katerem mora podjetje opredeliti, katere stalne stroške in dobiček želi zavarovati. Zato je običajna opredelitev, da so predmet zavarovanja obratovalnega zastoja stalni stroški, ki so navedeni v polici, in da je lahko predmet zavarovanja tudi dobiček, če je v polici to posebej dogovorjeno. Glavna slabost metode je, da mora podjetje našteti, katere stalne stroške želi zavarovati, sicer niso zavarovani, kar pomeni večje tveganje nepopolnega kritja. Pomembnejši pojmi pri zavarovanju obratovalnega zastoja Pri zavarovanju obratovalnih zastojev se srečujemo z nekaj pomembnejšimi pojmi. Doba jamčenja ali izpada. Začne se z dnevom uničenja, poškodovanja ali izginitve zavarovanih sredstev in traja, dokler so zaradi materialne škode vidne posledice v rezultatih poslovanja, vendar najdlje do konca dogovorjene oziroma maksimalne dobe jamčenja. Zavarovalna vsota. Je zgornja meja obveznosti zavarovalnice kot najvišji možni znesek zavarovalnine, ki jo izplača za posamezni obratovalni zastoj kot zavarovalni primer. Tveganje podzavarovanja. Gre za prenizko določeno zavarovalno vsoto. Temu se podjetje lahko izogne, če ne sklene zavarovanja s fiksno vsoto, temveč na podlagi dejansko ustvarjenih celoletnih zavarovanih stalnih stroškov in dobička, na podlagi česar se obračunava tudi zavarovalna premija. Soudeležba pri škodi. Najbolj znani sta metodi odbitne in integralne franšize. V prvem primeru zavarovalnica od škode odbije določen znesek, ki je izražen kot odstotek ali absolutna vrednost. V drugem pa zavarovalnica v celoti povrne škode, ki presegajo določen znesek, do katerega jih podjetje krije samostojno. Pomen zavarovanja obratovalnega zastoja Kot rečeno, je zavarovanje obratovalnega zastoja ključnega pomena za finančno varnost ter ni namenjeno zgolj proizvodnim in večjim družbam, temveč vsakemu podjetju. Zato vam priporočamo, da preverite svoj zavarovalni portfelj in se o zavarovanju obratovalnega zastoja posvetujete s svojim zavarovalnim posrednikom. Vir: Vodič po zavarovanju obratovalnih zastojev