Namen zavarovanj v poslovnem okolju je zaščita podjetij pred finančnimi izgubami zaradi nepričakovanih dogodkov, ki lahko ogrozijo njihovo premoženje in poslovanje. Omogočajo jim boljšo pripravljenost na morebitne škode, kar prispeva k večji dolgoročni stabilnosti in uspešnosti.

Vendar pa imajo klasična zavarovanja predvsem pri reševanju škodnih dogodkov in izplačilih zavarovalnin nekaj omejitev.

Čas obravnave zahtevkov. Pri klasičnih zavarovanjih je potrebna podrobna ocena škode, kar vključuje ogled prizorišča, zbiranje dokazov ali pripravo ocen s strani cenilcev. Proces je lahko dolgotrajen, kar pomeni, da zavarovanec čaka na izplačilo, ko sredstva za obnovo najbolj potrebuje.

Dokazovanje vzročne zveze. Klasična zavarovanja običajno zahtevajo, da zavarovanec dokaže vzročno zvezo med dogodkom in škodo, kar je lahko težje, na primer pri naravnih nesrečah in netipičnih škodnih dogodkih.

Ugotavljanje škode. Prav tako zahtevajo podroben pregled vzroka škode, obsega in upravičenosti zahtevka. To lahko povzroči nesoglasja med zavarovanci in zavarovalnicami glede višine odškodnine, kar dodatno podaljša postopek.

Kritje. Klasična zavarovanja pogosto ne pokrivajo vseh vrst škod, zlasti pri večjih katastrofalnih dogodkih, kot so poplave in potresi. V takšnih primerih lahko pride tudi do omejitev ali izjem v zavarovalnih pogojih, kar pomeni, da zavarovanci nimajo ustreznega kritja.

Prilagodljivost. Klasična zavarovanja so zasnovana z vnaprej določenimi kritji, ki jih zavarovanec težje prilagaja specifičnim tveganjem svojega poslovanja. Zato nekateri posebni dogodki in situacije niso vselej vključeni v zavarovalne police.

Kaj so parametrična zavarovanja?

Možna rešitev za navedeno je parametrično zavarovanje. Gre za inovativen in napreden pristop, ki je namenjen poenostaviti postopkov uveljavljanja zahtevkov in hitrejšim izplačilom odškodnin na podlagi vnaprej določenih kriterijev.

V primerjavi s klasičnim zavarovanjem, kjer se zahtevki ocenjujejo po dejanskih škodah in izgubah, parametrično zavarovanje temelji na parametrih, kot so stopnja potresa, količina padavin temperatura, hitrost vetra ali drugi objektivni in merljivi podatki. Če dogovorjeni parametri presežejo določen prag, je zavarovanec upravičen do izplačila zavarovalnine, ne glede na dejansko nastalo škodo, ki je lahko manjša ali večja.

Za lažjo predstavo naj navedemo nekaj primerov uporabnosti takšnega zavarovanja v poslovnem okolju.

Kmetijstvo. Zaščita kmetov pred izgubami zaradi suše, poplav, pozebe, toče in drugih vremenskih ekstremov. Zavarovanje proti suši se na primer sproži, ko količina padavin pade pod določeno raven.

Energija in infrastruktura. Zavarovanja za tveganja v energetiki, kot so vetrne elektrarne in hidroelektrarne, ki so odvisne od vremenskih pogojev. Nizka hitrost vetra za vetrne elektrarne, ali nizka raven vode za hidroelektrarne, lahko sprožita izplačilo zavarovanja.

Turizem. Zavarovanja za pokritje izgub zaradi slabega vremena, recimo v primeru deževne sezone, ki povzroči manjši obisk turistov. Zavarovanja se lahko sprožijo ob preseženi količini padavin ali nižji povprečni temperaturi v določenem obdobju.

Naravne nesreče in katastrofe. Zavarovanja, ki se sprožijo v primeru potresov, neurij in poplav. Izplačilo določajo parametri, kot so magnituda potresa, hitrost vetra ali nivo vode.

Letalstvo in transport. Kritje izgub pri zamudah ali odpovedih letov zaradi vremenskih pogojev ali naravnih nesreč. Na primer, zavarovanje za odpovedi letov, ki se sproži, če hitrost vetra na letališču preseže določeno vrednost.

Finančni sektor. Banke in investicijske družbe se lahko zavarujejo pred finančnimi tveganji zaradi naravnih nesreč ali ekstremnih vremenskih dogodkov, ki vplivajo na borzne cene. Zavarovanje bi lahko sprožilo izplačilo ob padcu cen določenih surovin zaradi slabih vremenskih razmer.

Telekomunikacije. Zavarovanje omrežja in infrastrukture pred vremenskimi vplivi, ki lahko povzročijo izpade, kot so nevihte ali visoke temperature. Ob presežku določenih vremenskih parametrov se sproži kritje za obnovo omrežja.

Pokrivanje okužb in pandemij. Po nedavni pandemiji so se razvila tudi parametrična zavarovanja za dogodke, ki so povezani z okužbami, pri katerih se izplačilo sproži, ko določeno območje doseže prag okužb.

Pametne pogodbe kot nadgradnja parametričnih zavarovanj

Parametrična zavarovanja so tesno povezana s pametnimi zavarovalnimi pogodbami (ang. Smart Contracts), ki omogočajo avtomatizacijo njihove izvedbe.

Avtomatizacija izplačil. Pri parametričnih zavarovanjih se izplačilo sproži, ko so doseženi vnaprej dogovorjeni parametri (npr. določena količina padavin ali stopnja potresa). Pametne pogodbe, ki temeljijo na tehnologiji veriženja blokov (blockchain), pa lahko takšen proces avtomatizirajo. Ko pametna pogodba zazna, da so parametri izpolnjeni, se izplačilo samodejno izvede brez potrebe po dodatni obdelavi in potrditvi.

Zanesljivost in preglednost. Pametne pogodbe omogočajo shranjevanje in dostop do podatkov o zavarovalnih pogojih ter parametrih na decentraliziran in nespremenljiv način. To povečuje zaupanje, saj se pogoji zavarovanja ne morejo naknadno spremeniti, zavarovanci in zavarovalnice pa imajo popoln vpogled v postopek sprožitve izplačil.

Hitro in poceni izplačilo. Ker pametne pogodbe samodejno izvršujejo izplačila, se bistveno skrajšajo časi izplačil in znižajo stroški postopkov za obdelave škode. To je posebej pomembno, ko so hitra izplačila ključna za obnavljanje poslovanja po naravnih nesrečah ali drugih katastrofalnih dogodkih.

Podatki v realnem času. Parametrična zavarovanja uporabljajo zanesljive vire podatkov, kot so vremenske postaje, satelitski podatki ali senzorski sistemi. Pametne pogodbe lahko te podatke spremljajo in analizirajo v realnem času, kar omogoča natančno in takojšnjo aktivacijo izplačila, ko so izpolnjeni dogovorjeni parametri.

Prilagodljivost in dostopnost. Pametne pogodbe in parametrična zavarovanja omogočajo razvoj prilagodljivih zavarovalnih produktov, ki so dostopni tudi podjetjem na oddaljenih ali manj razvitih območjih, kjer so klasični zavarovalni produkti težje dostopni.

Pametne pogodbe torej dopolnjujejo parametrična zavarovanja s tem, da zagotavljajo visoko raven avtomatizacije, zanesljivosti in preglednosti, kar vodi do učinkovitejših zavarovalnih procesov in večjega zadovoljstva uporabnikov zavarovalnih produktov.

Parametrična zavarovanja in pametne pogodbe predstavljajo pomemben korak k večji učinkovitosti in hitrosti izplačil, kar omogoča boljšo prilagoditev specifičnim tveganjem in potrebo po takojšnjem dostopu do sredstev v primeru škodnih dogodkov.

Kljub njihovi uporabnosti in napredni tehnologiji na našem trgu trenutno še niso dostopna, vendar lahko pričakujemo, da bodo s prilagoditvijo zakonodaje in razvojem ustreznih tržnih mehanizmov, v prihodnosti postala pomemben del ponudbe zavarovalnih produktov.

Pripravil: ZZPS