S programi subvencij se širom EU prebivalce in gospodarske družbe množično spodbuja k t.i. zelenemu prehodu. Najbolj pogoste rešitve so namestitev sončne elektrarne (večinoma) na strehe hiš in poslovnih zgradb, namestitev hranilnikov električne energije, uporaba toplotnih črpalk, elektrifikacija voznih parkov in podobno.

Skupna zmogljivost postavljenih sončnih elektrarn je v Sloveniji konec leta 2022 znašala 697,7 megavatov (MW) in je bila v letu 2023 povečana za preko 400 MW. Skupna moč sončnih elektrarn je bila konec lanskega leta 1101,5 MW ter se je v letih 2022 in 2023 več kot podvojila. Povedano še drugače, v dveh letih smo zgradili toliko sončnih elektrarn kot pred tem v skoraj dvajsetih letih.

Eksponentna rast števila sončnih elektrarn poleg pozitivnih učinkov pri pridobivanju električne energije iz obnovljivih virov predstavlja tudi večje nevarnosti, ki so izzivi za lastnike in zavarovalnice. Zakaj? Postavitev sončne elektrarne na streho dodatno obremenjuje statiko objekta v primeru ekstremnih vremenskih razmer, hkrati pa sončne elektrarne, hranilniki in polnilnice povečujejo tveganje za nastanek požara.

Za investitorje in lastnike premoženja, na katerem se postavlja sončna elektrarna, je prva nevarnost že montaža elektrarne. V praksi je projekt montaže do primopredaje redko zavarovan z ustreznim montažnim zavarovanjem (ki lahko krije tudi škodo na obstoječem objektu), vsi izvajalci del pa običajno nimajo sklenjenega zavarovanja lastne odgovornosti za škodo, ki bi jo povzročili lastniku premoženja v času montaže.

Ko je elektrarna predana v uporabo, lastniki pogosto ne sklenejo zavarovanja za sončne elektrarne oziroma vsaj obvestijo zavarovalnico ali zavarovalnega posrednika o spremenjenih okoliščinah. To lahko pomeni, da v primeru viharja, požara, in podobno, škoda na elektrarni ni zavarovana. V najbolj skrajnih primerih pa tudi ni zavarovana škoda na objektu, na katerem stoji elektrarna, če zavarovalnici niso bile javljene spremenjene okoliščine, ki vplivajo na zavarovalno tveganje.

Katere nevarnosti se običajno lahko zavarujejo pri sončnih elektrarnah?

• Premoženjska škoda na elektrarni kot posledica temeljnih požarnih nevarnosti (požar, strela, eksplozija, padec zračnega plovila, vihar, toča, manifestacije in demonstracije, udarec lastnega motornega vozila) ali dodatnih nevarnosti (potres, poplava in visoka talna voda, teža snega, udarec neznanega motornega vozila, vlom/rop in podobno).
• Strojelomno zavarovanje sončne elektrarne (škoda na modulih, razsmernikih, solarnih kablih kot posledica notranje okvare).
• Obratovalni zastoj (izpad proizvodnje električne energije) kot posledica premoženjske škode na elektrarni zaradi ene od temeljnih požarnih nevarnosti, dodatnih nevarnosti ali strojeloma.
• Odgovornost do tretjih oseb zaradi uporabe in/ali posesti sončne elektrarne.

Kakšne izzive predstavlja postavitev sončne elektrarne za lastnike? 

• Vreme in naravne nesreče: Sončne elektrarne so izpostavljene vremenskim razmeram, kot so neurja, toča, močno sneženje (teža snega), poplave in močan veter (vihar), na širšem področju Slovenije pa tudi nevarnosti potresa. Naravne nesreče lahko povzročijo poškodbo ali popolno uničenje elektrarne ter začasni ali trajni izklop iz omrežja. Posledice takšnih dogodkov lahko omilimo z ustreznim zavarovanjem škode na premoženju in obratovalnega zastoja.
• Tehnične napake: Delovanje sončnih elektrarn lahko motijo tehnične napake ali okvare opreme, kot so okvare inverterjev, solarnih panelov ali drugih komponent. V praksi je večina napak posledica neustrezne montaže, slabih komponent ali pomanjkljivega vzdrževanja sončne elektrarne. Primerno sklenjeno zavarovanje (tudi v času montaže z vključeno garancijo) predstavlja zmanjšanje oziroma prenos dela tveganja na zavarovalnico.
• Vlomi in vandalizem: Sončne elektrarne, ki so oddaljene od stalno naseljenih območij, so lahko tarča kraje ali vandalizma. Nepooblaščen dostop do elektrarne lahko povzroči krajo opreme ali poškodbo sistema. Zato je priporočljiva kombinacija preventive z varnostnimi ukrepi in ustreznega zavarovanja.
• Odgovornost do tretjih oseb: Sončne elektrarne so lahko izvor nevarnosti za okolico. Odgovornost za morebitno škodo tretjim osebam ali njihovi lastnini je koristno urediti z zavarovanjem odgovornosti. V nasprotnem primeru se mora lastnik/uporabnik sam soočati z morebitnimi odškodninskimi zahtevki.
• Cenovna nestabilnost: Cene opreme in materialov za sončne elektrarne se lahko spreminjajo, kar lahko vpliva na stroške vzdrževanja ali popravila poškodovane opreme. Del tveganja (popravilo poškodovane opreme) se lahko prenese na zavarovalnico, če je poškodba posledica ene od zavarovanih nevarnosti ter sta v zavarovalni pogodbi ustrezno določeni zavarovana vrednost in odkup amortizacije pri delnih škodah.
• Napredek tehnologije: Hiter tehnološki razvoj lahko v nekaj letih pripelje do zastarelosti sončne elektrarne. V primeru delne škode na starejših elektrarnah se lahko zgodi, da ni več ustreznih rezervnih delov in je potrebna zamenjava večjega števila komponent. V Sloveniji zavarovalnice takšnih škod ne krijejo in obračunajo samo škodo na poškodovanem delu. V nekaterih razvitejših državah pa zavarovalnice lastniku elektrarne omogočajo dodatno zavarovanje nadgradnje in popolno zamenjavo tehnično zastarele opreme (ob ustreznem doplačilu premije), če na trgu ni več zamenjave. Seveda lahko lastnik ravna tudi preventivno in nabavi sončno elektrarno iz komponent, za katere proizvajalec jamči dobavo daljše časovno obdobje.
• Zakonodaja in politike: Spremembe v energetski politiki, subvencijah ali regulacijah lahko vplivajo na donosnost sončnih elektrarn. Gre za tveganje lastnika, ki ga ne more prenesti na zavarovalnico, vendar se ga mora zavedati ob finančni konstrukciji.
• Podnebne značilnosti: Spremembe v podnebnih značilnostih lokacije, kjer je postavljena sončna elektrarna, lahko vplivajo na količino proizvedene energije in posledično donos elektrarne. Število sončnih dni se spreminja iz leta v leto. Gre za tveganje, ki ga v Sloveniji ne moremo prenesti na zavarovalnico, na nekaterih razvitih trgih pa ga je možno zavarovati v okviru obratovalnega zastoja (recimo za primere, ko je osončenost na območju padla po 80% povprečne).

Zaradi raznolikih tveganj pri obratovanju sončnih elektrarn je pomembno, da se jih lastniki zavedajo že ob načrtovanju postavitve, da delujejo preventivno pri izbiri strokovno usposobljenega izvajalca del in ustreznih (zaupanja vrednih) proizvajalcev komponent, da izdelajo primeren načrt vzdrževanja ter za elektrarno izberejo zavarovalna kritja s pomočjo strokovnjaka na tem področju.

Množični zeleni prehod na območju EU se kaže tudi v vse večjem številu požarnih in ostalih škod, ki so posledica sončnih elektrarn. Večino požarnih škod je možno pripisati neustrezni montaži, nepreverjenim proizvajalcem komponent ter pomanjkanju vzdrževanju in preventivnega preverjanja sončne elektrarne. Zavarovanje sončne elektrarne, ki tveganja lahko zmanjša, naj bo eden od obveznih ukrepov, ne pa tudi edini.

Pripravil:
Miha Javornik
namestnik predsednika ZZPS